V soboto, 11. novembra 2023, smo se ponovno srečali na tradicionalnem Wraberjevem dnevu. Letos so nas v svojih prostorih znova gostili kolegi na raziskovalni postaji Barje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
V uvodnem delu sta nas pozdravila predsednik Botaničnega društva Slovenije Andrej Podobnik in predstojnik Biološkega inštituta ZRC SAZU Urban Šilc. Čestitali smo našim članom in članicam, ki so ali še bodo v letošnjem letu praznovali okroglo obletnico ter podelili društveno priznanje, ki je šlo tokrat v roke Založbi Narava. Kot smo zapisali v obrazložitev – za izdajanje odličnih botaničnih knjig v slovenskem jeziku in številne podarjene knjižne nagrade za mlade botanike. Počastili smo spomin na umrla častna člana društva; Peter Skoberne je spregovoril o dr. Luki Pintarju, Špela Pungaršek pa o dr. Nadi Praprotnik. Sledila je lavdacija za osemdesetletnika Amadeja Trnkoczya, ki sta jo pripravila Igor Dakskobler in Branko Dolinar, ki jo je na srečanju tudi predstavil.
V nadaljevanju je Živa Fišer imela predavanje z naslovom Invazivna rumena zajčja deteljica (Oxalis pes-caprae): smo priča hitri evoluciji reproduktivne strategije po vnosu v novo okolje?, pri pripravi projekta so sodelovali številni prostovoljci iz mnogih držav, ki so nabirali rastlinski material.
Sabina Tamše in Marjeta Resnik sta nas naučili novih protokolov ravnanja z odstranjenimi plodečimi invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki so nastali v sodelovanju regijskim centrom za ravnanje z odpadki (RCERO).
Jože Bavcon nas je v prispevku spomnil na Alfonza Paulina in njegovo 170 letnico rojstva.
Mitja Kaligarič je predstavil projekt »Pisan travnik«, predlog kmetijskega ukrepa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč, rezultat katerega je tudi Katalog polnaravnih travišč Slovenije, ki je bil na srečanju tudi na voljo.
Urban Šilc je razpravljal o spremembah plevelne vegetacije 1938-2023 v okolici Ljubljane in ob tem omenil tudi Marka Zalokarja, vsestranskega eksperimentalnega biologa in molekularnega genetika, avtorja temeljitih fitocenoloških popisov plevelne vegetacije Ljubljane že v prvi polovici 20. stol. Katarina Šoln pa je predstavila 4 otroške slikanice, ki so jih avtorice iz 4 dežel (Slovenija, Italija, Češka, Bližnji vzhod) napisale in ilustrirale same, se pa vse nanašajo na bodisi ogrožene ali kako drugače zanimive rastline.
Vid Leban je predstavil knjigo Braneta Anderleta z naslovom Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem. Atlas je rezultat dolgoletnega terenskega delovanja avtorja in vztrajnega zbiranja podatkov; knjigo je bilo mogoče na srečanju tudi kupiti. Nejc Jogan je spregovoril o tem, kako oziroma ali flora kaže na meje višinskih pasov. Nina Lončarević je spregovorila o ogroženi vaskularni flori Evrope ter preliminarnih rezultatih pregleda nacionalnih rdečih seznamov. Peter Glasnović pa je poročal, da rezultati proučevanja morfološke in molekularne raznolikosti bodičnika (Drypis spinosa) ne podpirajo razlikovanja dveh njegovih podvrst. Za konec je Simona Strgulc Krajšek predstavila tujerodno vrsto mahu Campylopus introflexus v Sloveniji, njegovo znano razširjenost in nas pozvala, da sporočamo, če ga srečamo na terenu, saj je enostavno prepoznaven.
Srečanje smo sklenili v prijetnem vzdušju s kosilom v gostilni Mars v naselju Brest.
Zapisali Mateja Poljanšek in Valerija Babij
Fotografije: Jože Lango
