Decembrski botanični večer

Vabimo vas na zadnji botanični večer v letu 2024, ki bo potekal v ponedeljek, 2. decembra 2024 ob 18. uri, na lokaciji Gimnazija Bežigrad (Peričeva 4) oziroma na spodnji povezavi.

Prisluhnili bomo predavanju Boža Frajmana z naslovom Raznolikost mlečkov (Euphorbia) in z njimi povezana potovanja. 

Vhod v Gimnazijo Bežigrad je s Kržičeve ulice, čez parkirišče, vhod v telovadnico in desno v avlo šole in v 1. nadstropje.

Povezava za botanični večer na daljavo:

https://arnes-si.zoom.us/j/96917639426

Vabljeni!

Jesensko srečanje botanikov – Wraberjev dan 2024

Botanično društvo Slovenije je letošnji Wraberjev dan organiziralo skupaj s Triglavskim narodnim parkom. Nekaj čez trideset botanikov se nas je zbralo v soboto, 9. 11. 2024, v Infocentru Triglavska roža Bled. Wraberjev dan 2024 je v tem letu že druga letošnja aktivnost društva, ki je potekala v sodelovanju z našim edinim narodnim parkom – Triglavskim narodnim parkom, saj smo v juniju skupaj z njimi pripravili ekskurzijo vdolino Radovne.  

Prvi del dogodka je povezoval Filip Küzmič, ki je bil zadolžen za organizacijo dogodka. Predsednik Botaničnega društva Andrej Podobnik je v pozdravnem govoru izpostavil, da je prof. dr. Tone Wraber, po katerem se naša srečanja imenujejo, rad zahajal v Julijske Alpe, tu raziskoval in s tem prispeval k poznavanju flore in vegetacije tega območja. Povedal je, da letos mineva tudi 100 let od ustanovitve Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer, ki je bil predhodnik današnjega TNP.  

V imenu parka nas je pozdravil Sašo Horvat, vodja naravovarstvene nadzorne službe TNP. Spregovoril je o pomenu parka in se tudi že navezal na lavdacijo, ki je sledila. Nejc Jogan je predstavil izjemnega naravovarstvenika, botanika in popularizatorja znanosti Petra Skoberneta. Zapis v počastitev njegove sedemdesetletnice bo objavljan v 54. številki revije Hladnikia, obeta pa se tudi obširnejši intervju s slavljencem v reviji Trdoživ. Predsednik društva nas je spomnil tudi na 80-letnico Marinke Pertot, tržaške Slovenke, biologinje, botaničarke, pedagoginje in kulturne delavke, ki je bila pomemben most med italijanskimi in slovenskimi botaniki – uspešno je sodelovala z obojimi. Lavdacija izpod peresa Igorja Dakskoblerja bo prav tako objavljena v 54. številki Hladnikije.

Sledilo je prvo predavanje z naslovom »Potonike, Kras in vrtače«avtorjev Aljaža Jakoba in Andraža Čarnija. Aljaž Jakob je spregovoril o potonikah, karizmatičnih kraških rastlinah, in njihovi povezavi z vrtačami, ki zaradi svoje oblike ustvarjajo posebne in raznolike življenjske razmere. Te omogočajo, da se na zelo majhnem območju hitro menjajo vrste in združbe, in bi v prihodnosti lahko služile kot zatočišče za nekatere rastlinske vrste, ki bi se s širšega območja morale umikati zaradi podnebnih sprememb. Napovedal je, da bo tehnologija LiDAR (angl. Light Detection And Ranging) verjetno omogočila natančnejše modele razširjenosti vrst in tudi odkrivanje potencialnih refugijev ob velikih spremembah. Tanja Menegalija nam je predstavila aktivnosti projekta Life for seeds v Triglavskem narodnem parku, v predavanju z naslovom »Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ«. Partnerji projekta so DOPPS (vodilni partner), Kmetijski inštitut Slovenije, Krajinski park Goričko, Notranjski regijski park ter TNP, cilji projekta pa so med drugim vzpostavitev semenske banke za značilne vrste treh evropsko pomembnih habitatnih tipov, obnova določenih površin travnikov na sedmih območjih Natura 2000 ter oblikovanje s tem povezanih ukrepov.O vplivu poliploidije na razširjenost in morfologijo cipresastega mlečka (Euphorbia cyparissias) je predavala Špela Pungaršek (soavtor prispevka: Božo Frajman). Rezultati raziskave so pokazali, da je poliploidizacija pri cipresastem mlečku olajšala kolonizacijo novih območij, da se citotipi ne razlikujejo po višinski razporeditvi in da med njimi (skoraj) ni morfoloških razlik.

Naravovarstveno dragocene rezultate raziskav dišečega luka (Allium suaveolens) na Cerkniškem jezeru nam je ob čudovitih fotografijah predstavil Jošt Stergaršek (soavtorji: Rudi Kraševec, Primož Žižek, Tina Klemenčič in Tomaž Jančar). Za vprašanja in kratko diskusijo je bilo komaj dovolj časa.

Med krajšim premorom smo se okrepčali s klepetom, kavo, prigrizki in imenitnimi domačimi jabolki, s katerimi nas je pogostil naš član Branko Anderle (hvala!). Ogledali smo si razstavo »Joannes Antonius Scopoli, izjemni glasnik naravoslovja na Slovenskem«, ki jo je Prirodoslovni muzej Slovenije pripravil ob 300. obletnici njegovega rojstva in je v tem času ravno gostovala v prostorih Infocentra Triglavska roža Bled. Nato se je začel drugi sklop strokovnih predavanj, ki ga je povezovala Branka Trčak.

Nejc Jogan v predavanju »Flajšmanov seznam po 180 letih« kritično obravnaval življenje in delo Andreja Fleischmanna (Beričevo, Dol pri Ljubljani, 1804 – Ljubljana, 1867), ki je v Botanični vrt v Ljubljani prišel kot Hladnikov vajenec leta 1819, postal vrtnar in Hladnikov spremljevalec na njegovih ekskurzijah ter po odhodu Hladnikovega naslednika I. N. Biatzovskega leta 1850 prevzel vodstvo vrta. Darja Kopitar nam je predstavila zanimive rezultate svoje magistrske naloge, ki jo je pod mentorstvom Simone Strgulc Krajšek in Maje Zagmajster izdelala kot zaključek študija Ekologije in biodiverzitete na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (poleg avtorice, mentorice in somentorice je bil soavtor predavanja tudi Alen Mangafić). Naslov predavanja je bil »Analiza razširjenosti evropske gomoljčice (Pseudostellaria europaea) na območju Slovenije«.

Ob prispevku avtorjev Filipa Küzmiča, Urbana Šilca, Jošta Stergarška, Primoža Žižka in Branka Vreša smo se razveselili najdbe nove vrste v Sloveniji – rožnatocvetne metuljnice močvirskega grahorja (Lathyrus palustris) in se spraševali, kako je mogoče, da je tako lepa cvetlica pri nas tako dolgo ostala spregledana.

V nadaljevanju nas je Urban Šilc (soavtorja Sanja Behrič in Branko Vreš) seznanil z novima kisloljubnima združbama zveze Nardo-Agrostion tenuis v Sloveniji, sledilo je predavanje Špele Pungaršek, Mojce Jernejc Kodrič, Teje Knapič, Matije Križnarja in Simone Strgulc Krajšek o Simonu Robiču (1824–1897). Avtorji so ga ljubeznivo poimenovali srčni naravoslovec, saj je ves svoj prosti čas namenil raziskovanju narave. Letos obeležujemo 200-letnico rojstva tega predanega naravoslovca, botanika, mikologa, entomologa, malakologa, geologa, jamarja in speleologa, ki je bil po poklicu duhovnik. Nasmejali smo se njegovim iskrivim in pronicljivim domislicam, ki jih je delila z nami predavateljica Špela Pungaršek, in mu pritrjevali ob retoričnem vprašanju »Kaj bolj mehča in žlahtni srce, kaj bolj razvedruje pamet, kakor pečanje s prirodo?«. Veselimo se njemu posvečene razstave v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Zadnje predavanje na Wraberjevem dnevu 2024 je bilo posvečeno zavarovanim vrstam mahov v Triglavskem narodnem parku – predstavila jih je Simona Strgulc Krajšek. Izvedeli smo, da v TNP uspeva čez trideset vrst zavarovanih vrst mahov (od tega 26 vrst šotnega mahu), nekatere med njimi pa lahko prepoznamo že s prostim očesom.

Ob zaključku se je društvo s šopkom zahvalilo mag. Tanji Manegalija in TNP za sodelovanje pri organizaciji našega srečanja. Zahvalili smo se tudi naši članici Metki Škornik, ki je dolga leta vodila botanične večere na Gimnaziji Bežigrad, z upokojitvijo na začetku šolskega leta 2024/25 pa je to nalogo predala mlajšemu kolegu Gregorju Križu. Želimo mu uspešno delo! Napovedan je bil tudi že naslednji Wraberjev dan, ki bo v Ljubljani, v Biološkem središču. Predsednik društva se je zahvalil še vsem predavateljem, ostalim sodelujočim in udeležencem ter nas povabil k razmisleku o morebitnih strokovnih prispevkih za naslednje srečanje. Botanični pogovori so se nadaljevali pri kosilu in se prijetno zavlekli v popoldan.

Program srečanja.

Zapisala: Tinka Bačič

Fotografije: Toni Štamcar in Jože Lango

Wraberjev dan 2024 – vabilo in program

Dragi kolegi in kolegice,

prijazno vabljeni na Wraberjev dan 2024, ki bo potekal v soboto, 9. 11. 2024, v Infocentru Triglavska roža Bled, s pričetkom ob 9. uri. Čaka nas veliko zanimivih botaničnih tem. 

Vse podrobnosti o dogodku najdete v vabilu in programu.. Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite na povezavi, ki jo najdete v vabilu. 

Lep pozdrav in se vidimo kmalu.

Andrej Podobnik Predsednik Botaničnega društva Slovenije
ter Filip Küzmič in Tanja Menegalija v imenu organizatorjev

Jesensko kartiranje flore v dolini Sopote

Letošnje jesensko kartiranje flore je potekalo na območju slikovite in geološko pestre doline Sopote, ki so jo oblikovala slapišča in brzice reke Sopote. Popis smo pričeli pri cerkvi sv. Križa na Svibnem, kjer smo si najprej ogledali nekaj ruderalnih rastlin v okolici pokopališča, nato pa smo se premaknili proti skalnatim rastiščem. Kamninska podlaga Svibna je karbonatna, zato smo lahko opazovali nekatere vrste, ki so značilne za apnenčasta ter dolomitna rastišča, npr. rušnato zvončico (Campanula cespitosa), sinjo trinijo (Trinia glauca) in toploljubo srednjo sladko koreninico (Polypodium interjectum).

Pot nas je vodila navzkreber proti ostankom gradu Svibno, kjer smo si lahko ogledali razkrečeno kozjo češnjo (Rhamnus saxatilis), spotoma pa so nas spremljale zaplate cvetočega hladnikovega grintavca (Scabiosa hladnikiana). Na vrhu smo uživali v razgledu ter odkljukali še pomembno društveno dolžnost – skupinsko slikanje.

Kartiranje smo nadaljevali po gozdu, kjer smo srečevali veliko običajnih gozdnih vrst, ob gozdni poti pa smo opazili tudi kranjski petoprstnik (Potentilla carniolica), ki je pogosto spregledana vrsta, saj njegovi listi v gozdni podrasti precej spominjajo na liste jagodnjaka.

Nato smo se premaknili še na drugo izhodiščno točko, ki jo je predstavljala cerkev sv. Janeza s pogledom na Svibno z Grajskim hribom, v južni smeri pa na gričevnato dolenjsko pokrajino in obsežne gozdove. Pregledali smo okoliške travnike, kjer so cvetele toge smetlike (Euphrasia stricta), nežni pojalniki (Orobanche gracilis) z vonjem po nageljnih in močvirske samoperke (Parnassia palustris).

Pot nas je ponovno vodila po gozdu in gozdnem robu, kjer pa so nas premamili jesenski darovi gozdov in se nismo mogli upreti, da ne bi mimogrede nabrali še malo kostanja in gob. Terenski dan, v katerem smo popisali krepko čez 200 rastlinskih vrst, smo zaključili v gostišču Celestina, kjer smo se člani društva še malo podružili in okrepčali za pot domov. 

Zapisala: Laura Štampar

Fotografije: Laura Štampar in Darja Kopitar

Oktobrski botanični večer

Vabimo vas na oktobrski botanični večer, ki bo potekal v ponedeljek, 7. oktobra 2024 ob 18. uri, na lokaciji Gimnazija Bežigrad (Peričeva 4) oziroma na spodnji povezavi.

Prisluhnili bomo predavanju Gaja Kušarja z naslovom Prelomnice v zgodovini botanike. Na predavanju bomo spoznali nekatere pomembnejše zgodovinske osebnosti, trenutke in miselne tokove, ki so ključno vplivali na razvoj botanike kot znanosti.

Gaj Kušar je diplomirani biolog in magistrski študent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Zanima se predvsem za morsko biologijo, sistematsko zoologijo in botaniko ter zgodovino znanosti.

Vhod v Gimnazijo Bežigrad je s Kržičeve ulice, čez parkirišče, vhod v telovadnico in desno v avlo šole in v 1. nadstropje.

Povezava za botanični večer na daljavo:

https://arnes-si.zoom.us/j/96917639426

Vabljeni!

Vabilo na tradicionalno jesensko kartiranje flore

Vabimo vas, da se v soboto, 5. oktobra 2024, udeležite tradicionalnega jesenskega kartiranja flore.
Tokrat se bomo odpravili kartirat v slabo obdelan kvadrant v spodnji dolini Sopote, ki ima slavno botanično lokaliteto Svibno, najvišji vrh je malo čez 1000 metrov visoka Sveta Marija, na območju pa najdemo sotesko Sopote in Škratovo dolino, ki se spusti na 200 metrov nadmorske višine. Dan bi zaključili s kosilom v gostišču Celestina.
Točen zaključek kartiranja je težko napovedati in se bomo dogovarjali sproti na terenu. Za vsak primer je dobro imeti s seboj malico iz nahrbtnika.

Zbirno mesto je ob 10h pri cerkvi na Svibnem (46.06541809127812,
15.098505189336365). Če boste krenili iz Ljubljane, je do tja približno 1 ura. Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite na spodnji mail in poleg dopišite, ali imate prosto mesto v avtu oziroma ali potrebujete prevoz, da vas povežemo.

Vse prijave pošljite na mail: matejapol@gmail.com do petka, 4. 10. 2024 do 10. ure (gsm Mateja 041 791 007).
Naj vas še obvestimo, da se bo za kosilo pobiral prispevek v višini 10 evrov po osebi, ostali del stroškov obroka pa bo pokrilo društvo.
Kartiranje bo vodil dr. Nejc Jogan.
V primeru slabega vremena bomo kartiranje prestavili na drug termin, zato spremljajte
elektronsko pošto.

Vabljeni in lep pozdrav!

Septembrski botanični večer

Vabimo vas na septembrski botanični večer, ki bo v ponedeljek, 2. septembra 2024 ob 18. uri na lokaciji Gimnazija Bežigrad (Peričeva 4) oziroma na spodnji povezavi.

Po počitnicah bo botanični večer namenjen izmenjavi poletnih botaničnih utrinkov in predstavitvi zanimivih najdb. 

Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da tisti, ki želite predstaviti fotografije, in boste v ponedeljek prišli na gimnazijo, tja pridete kakšnih 15 minut  prej, da bo mogoče fotografije naložiti na računalnik. Tiste, ki boste fotografije predstavljali na daljavo pa prosimo, da do ponedeljka do 10. ure fotografije pošljete na mail: gregor.kriz@gimb.org , da jih bo Gregor Križ vnaprej naložil na računalnik. Hvala za razumevanje. 

Vhod v Gimnazijo je s Kržičeve ulice, čez parkirišče, vhod v telovadnico in desno v avlo šole in v 1. nadstropje.   

Povezava za botanični večer na daljavo:

https://arnes-si.zoom.us/j/96917639426

Lep pozdrav in vabljeni. 

Ekskurzija v dolino Radovne

V soboto, 15. junija 2024, smo se odpravili na celodnevno ekskurzijo v dolino Radovne v Triglavskem narodnem parku. Sprejela in vodila nas je mag. Tanja Menegalija iz javnega zavoda Triglavski narodni park. Večino časa smo se zadržali v Zgornji Radovni na grbinastem travniku, ki ga je JZ TNP v okviru projekta LIFE FOR SEEDS za nekaj let najel v upravljanje. Z zaraščajočega travnika, ki se nahaja v bližini Pocarjeve domačije, so na začetku projekta odstranili lesne vrste. Travnik je bil čudovito razcvetel in imeli smo kaj videti. Med drugim smo našli nekaj vrst kukavičevk: navadni in dehteči kukovičnik (Gymnadenia conopsea in G. odoratissima), pikastocvetno kukavico (Neotinea ustulata) in dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia). Cveteli so številni primerki podaljšanega ušivca (Pedicularis elongata), živorodne dresni (Polygonum viviparum), arnike (Arnica montana), primožka (Buphtalmum salicifolium), srednjega trpotca (Plantago media) pokončnega čišljaka (Stachys recta), dlakavega skrečnika (Ajuga genevensis), prevezanke (Chamaespartium sagittale) in številne druge vrste. Našli smo tudi več na terenu prepoznavnih vrst mahov, med  njimi vrste Rhytidium rugosum, Abietinella abietina in Dicranum flagellare

Grbinasti travniki so ogroženi zaradi zaraščanja in zaradi izravnavanja, ki lastnikom omogoča lažjo obdelavo. En travnik v upravljanju JZ TNP se kosi enkrat letno, medtem, ko se na drugem, ki ga zaradi visoke vode nismo uspeli videti, pase živina. Na travnikih v sklopu projekta LIFE FOR SEEDS nabirajo tudi semena za semensko banko.

V bližnjem gozdu, kamor smo se odpravili pogledat Natura 2000 vrsto mahu zeleni žužnjak (Buxbaumia viridis), in v gozdu zahodno od travnika, nas je prav tako čakalo nekaj zanimivih najdb. Našli smo okroglolistno in drobnocvetno zelenko (Pyrola rotundifolia in P. minor) in številne Fuchsove prstaste kukavice (Dactylorhiza fuchsii). Ob poti domov se je manjša skupina ustavila še ob nizkem barju z rjastim sitovcem (Schoenus ferrugineus). Za nami je tako še en lep botanični izlet.

Zapisale: Simona Strgulc Krajšek, Branka Trčak, Mateja Poljanšek

Fotografije: Alenka Mihorič

Botanična ekskurzija na Morostig

Kot je bilo napovedano v programu BDS, smo se, 4. junija 2024, kljub nestabilnemu vremenu, v popoldanskih urah odpravili na voden ogled koliščarskega naselja na Igu Morostig in nato še na botanični sprehod v njegovi okolici. Po naselju nas je vodila vodička Janja Šuman in nam živopisno predstavila naselje in kaj je iz arheoloških najdb mogoče razbrati o življenju koliščarjev z Ljubljanskega barja. Drugi, botanični del ekskurzije, je vodil Filip Küzmič. Ob poti do naselja smo spoznavali lokalno rastlinstvo, predvsem tipične vrste vlažnih gojenih travnikov. Nato smo si ogledali še travnik z večjo populacijo bermudskega modrega mečka (Sisyrinchium bermudiana) z žal že zaprtimi cvetovi  in primerkom zares smrdljivega smrdljivega dimka (Crepis foetida) na njegovem obrobju. Na koncu smo si ogledali še njivo z značilno floro njivskih plevelov: brazdasti motovilec (Valerianella rimosa), navadna njivka (Aphanes arvensis), navadni slakovec (Fallopia convolvulus) in drugimi. Vreme je zdržalo, arheološko-rastlinski popoldan pa se je uspešno zaključil. 

Zapisala: Mateja Poljanšek in Filip Küzmič
Fotografije: Alenka Mihorič

Vabilo na ekskurzijo v dolino Radovne

V soboto, 15. 6. 2024, gremo na ekskurzijo v dolino Radovne v Triglavski narodni park, kjer nas bo sprejela mag. Tanja Menegalija, predstavnica Javnega zavoda TNP in nas spremljala na delu naše poti. Sprehodili se bomo po Zgornji Radovni, si ogledali grbinaste travnike, ki so posebnost Julijskih Alp in so ogroženi po eni strani zaradi zaraščanja in po drugi zaradi izravnavanja za lažjo obdelavo. V sklopu projekta LIFE FOR SEEDS je JZ Triglavski narodni park najel v upravljanje 3,5 ha grbinastih travnikov. Očiščeni so bili zarasti, enega se zdaj enkrat na leto kosi, na drugem se pase živina. Na travnikih se nabira tudi semena za semensko banko.

Zbor je ob 9.30 na parkirišču za Pocarjevo domačijo v Zgornji Radovni

Če bo kdo prišel prej, se lahko dobimo med 9.00 in 9.15 pri Mercatorju v Mojstrani oz. bližnjem baru Kot in se nato skupaj odpravimo proti Pocarjevi domačiji

Po končani ekskurziji (predvidoma okoli 16. ure) bomo druženje zaključili v gostilni Psnak.  

Če kdo rabi prevoz iz Ljubljane, se lahko ob 7.55 dobimo na parkirišču v Tivoliju (severni del, parking Tivoli II).

Vsi, ki se boste udeležili ekskurzije, prosimo, da IZPOLNITE ANKETO  do 12. 6. 2023 do 20. ure.