Tudi letos je BDS sodelovalo na dnevu očarljivih rastlin, ki je 26. maja 2023 potekal v Biološkem središču in ga je obiskalo 1340 otrok. 

Našo ekipo so sestavljali dijaki Gimnazije Bežigrad, pod mentorstvom Metke Škornik, pomagala jim je tudi Gea Anić. 

Nekaj fotografij z osrednjega dogodka DOR si lahko pogledate na povezavi https://www.plantslo.org/wp/dan-ocarljivih-rastlin-2023/.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani je bil 3. junija 2023 odkrit kip Ioannesa Antoniusa Scopolija.

22. maja 2023 je v organizaciji Mestne občine Ljubljana v centru Ljubljane prvič potekal Festival Raznoživo. Tudi botaniki smo bili tam in smo na celodnevnem festivalu predstavljali rastline in delovanje BDS. Stojnica je bila opremljena s sveže nabranimi rastlinami in je pri obiskovalcih naletela na zanimanje. Spraševali so katere rastline imamo ali pa so sami poskušali ugotoviti imena. Z mnogimi obiskovalci smo se zapletli v pogovore o rastlinah, naravi in pestrosti rastlinskega sveta. Naša ekipa je bila sestavljena mešano – iz izkušenih članov BDS in iz novih članic društva.

V soboto, 10. 6. 2023, vas ob 14.00 vabimo v Alpski botanični vrt Juliana v Trento na spominsko slovesnost ob smrti častne članice Botaničnega društva Slovenije dr. Nade Praprotnik. Zbrali se bomo v vrtu, kjer je začela in tudi končala svojo poklicno pot. Na dogodku bomo obudili spomine na dr. Praprotnikovo.   
Pred slovesnostjo se lahko udeležite tudi vodenj, ki ta dan v vrtu potekajo. Več na strani https://www.juliana.pms-lj.si/events/po-scopolijevih-sledeh-2/

Lepo vabljeni, 
V imenu Prirodoslovnega muzeja Slovenije Špela Pungaršek
V imenu Botaničnega društva Slovenije Andrej Podobnik

S spominske slovesnosti v Juliani:

Dragi člani in članice,

kot je bilo dogovorjeno bomo junijski botanični večer zamenjali za Čebeljo pot po Ljubljani. 

Čebeljo pot so v Mestni občini Ljubljana zasnovali in odprli leta 2015 kot eno od aktivnosti v okviru projekta Zelena prestolnica Evrope 2016. Prvotno je bila zamišljena zgolj kot dejanska pot med posameznimi lokacijami povezanimi s čebelarstvom in čebelami v Ljubljani. Skozi participatorni princip dela s posameznimi člani pa se je pokazalo, da je pot veliko več kot le delovni program ali projekt. Postala je sinonim za vse dejavnosti, povezane s čebelami in čebelarstvom v Ljubljani. Zadnja leta poudarjajo pomen vseh čebel, ne le medonosnih.

Člane in članice Botaničnega društva Slovenije bo po Čebelji poti v Ljubljani vodila gospa Maruška Markovčič, ki je zasnovala Čebeljo pot in jo razvija še danes.

Zbrali se bomo 5. junija ob 17. uri v Botaničnem vrtu v Ljubljani, kjer si bomo ogledali Mestni čebelnjak, nato nas bo pot vodila do replike Plečnikovega čebelnjaka na Grajskem hribu in sprehodili se bomo po delu poti v središču mesta.
Sprehod bo trajal približno 2 uri, ne glede na vreme.

EKSKURZIJA JE PRESTAVLJENA NA SEPTEMBER! Točen termin vam javimo še pred poletjem.

Lep pozdrav in vabljeni!

Zapustila nas je naša častna članica dr. Nada Praprotnik. Njeno življenje je bilo povezano z botaniko. Z rastlinami in z botaniki. Botaniki sodobniki in botaniki, ki jih že davno ni več, a na njihovem delu temelji botanika v Sloveniji. V intervjuju je pred leti povedala, da si se že v osnovni šoli odločila, da bo študirala botaniko. Kot bi si želela pridobiti čim širše znanje, si je za diplomsko delo izbrala floristično nalogo in raziskala rastlinstvo Vrtače v njej tako ljubih Karavankah, za magistrsko nalogo sistematsko problematiko muškatnega kamnokreča, z doktorsko dizertacijo pa je stopila na področje fitogeografije in raziskala ilirski florni element v Sloveniji. Široko znanje ji je omogočalo plodno delovanje na delovnem mestu kustosinje za botaniko v Prirodoslovnem muzeju, kjer je začela in tudi končala svojo službeno pot.

Bila je aktivna v našem društvu in že prej v Botanični sekciji Društva biologov, ki je že od sredine osemdesetih let preteklega stoletja prirejala letna srečanja slovenskih botanikov. Ne samo z udeležbo, na teh srečanjih je dr. Nada Praprotnik večkrat sodelovala s predstavitvijo svojega dela. Ideja o ustanovitvi Hladnikie, botaničnega glasila, se je rodila prav na enem od teh srečanj. Na poskusni številki, številki 0, ki je bila izdana v majhnem številu izvodov in bila predstavljena na letnem srečanju v Mariboru leta 1993, je tudi njen podpis. Bila je članica uredništva pri prvih dveh številkah in glavna urednica naslednjih osmih številk glasila. Leta 1994 so bila obujena mesečna predavanja – sedaj botanični večeri in prvo predavanje o botaničnih zanimivostih Karavank je imela dr. Nada Praprotnik.

Neprecenljiv je njen prispevek k raziskavam botanične zgodovine v našem prostoru. S proučevanjem arhivskih virov je izbrskala prenekatero podrobnost iz življenja in dela starejših generacij botanikov. S svojim poljudnim in hkrati strokovnim pisanjem o botaniki je skrbela za popularizacijo botanike tako pri najmlajših kot širše.

Za njeno znanstveno, strokovno delo, poljudnoznanstveno pisanje s ciljem popularizacije botanike, za prispevek k razvoju in delu društva jo je Botanično društvo Slovenije leta 2018 imenovalo za svojo častno članico. To je bila majhna oddolžitev za vse, kar je naredila za slovensko botaniko.

Gospe Nade Praprotnik ni več med nami, ostaja pa njeno delo, ki bo navdih tistim, ki smo, in tistim, ki prihajajo. Naj počiva v miru na vznožju Karavank, katerih rastlinstvo je imela tako zelo rada.