v ponedeljek,4. septembra 2023 ob 19. uri, vas vabimo na botanični večer, na katerem nam bo Žan L. Cimerman predstavil Mahove Pohorja.
Dogodek bo potekal hibridno.
V živo se dobimo na stari lokaciji, v učilnici 102 v prvem nadstropju Gimnazije Bežigrad. Navodila glede vhoda v šolo, ker je glavni vhod zvečer zaprt: vhod je s Kržičeve ulice, nasproti vrtca, preko parkirišča, vhod skozi v telovadnico in nato desno v 1. nadstropje.
Priključitev na daljavo bo mogoča preko spodnje povezave: Metka Škornik is inviting you to a scheduled Zoom meeting. Topic: BOTANIČNI VEČER Time: Sep 4, 2023 06:00 PM Belgrade, Bratislava, Ljubljana Join Zoom Meeting
Izdajo 23. številke biltena so poleg izdajateljev finančno omogočili donatorji; Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije; projekt Varstvo gnezdišč močvirske sklednice na območju Ljubljanskega barja 2023, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana; Fundacija Študentski tolar in ŠOU v Ljubljani; ECOO 2022; ŠOLT; naročniki oglasov. Hvala!
V soboto, 27. 5. 2023 je potekala celodnevna ekskurzija društva in tokrat smo se odpravili na Kras, na območja, kjer je lani poleti gorelo. Zbrali smo se v Komnu v gostišču Pri Brajdi in popili jutranjo kavo, preden smo se odpravili na teren. Pot smo nadaljevali preko Gorjanskega do Brestovice pri Komnu, mimo vasi Sela na Krasu in do Cerja. Vseh skupaj nas je bilo na ekskurziji 20, tako veliko nas že dolgo ni bilo.
Na travnikih v različnih stopnjah zaraščanja, cestnih brežinah, ruderalnih rastiščih in požarišču smo določili več kot 200 rastlinskih vrst, pretežno cvetnic. Površine, ki jih je zajel požar in so bile še lansko jesen videti izsušene in pod pepelom, so povsem spremenile barve; travniki so cvetoči, zeliščna plast v gozdovih je intenzivno zelena, pognali so ruj, mali jesen, koprivovec, terebint, derak in rešeljika; na primerkih puhastega hrasta, ki so v krošnjah razvili adventivne poganjke, smo opazovali, kako dobro so toploljubni hrasti prilagojeni na požare. Na Cerju smo ob prepoznavanju rastlin uživali nad razgledom na Jadransko morje, Furlansko nižino, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino in obronke Trnovskega gozda. V gostilni Štirna v Opatjem selu smo si ob dehtečih vrtnicah privoščili odlično kočerjo in tako sklenili botanično uspešen teren ter prijetno druženje s kolegi vseh generacij.
Foto: Jože LangoFoto: Jože LangoFoto: Jože LangoFoto: Jože LangoAira elegantissima. Foto: Valerija BabijSenecio inaequidens. Foto: Valerija BabijFoto: Jože LangoPalurius spina-christi. Foto: Valerija Babij
22. maja 2023 je v organizaciji Mestne občine Ljubljana v centru Ljubljane prvič potekal Festival Raznoživo. Tudi botaniki smo bili tam in smo na celodnevnem festivalu predstavljali rastline in delovanje BDS. Stojnica je bila opremljena s sveže nabranimi rastlinami in je pri obiskovalcih naletela na zanimanje. Spraševali so katere rastline imamo ali pa so sami poskušali ugotoviti imena. Z mnogimi obiskovalci smo se zapletli v pogovore o rastlinah, naravi in pestrosti rastlinskega sveta. Naša ekipa je bila sestavljena mešano – iz izkušenih članov BDS in iz novih članic društva.
V soboto, 10. 6. 2023, vas ob 14.00 vabimo v Alpski botanični vrt Juliana v Trento na spominsko slovesnost ob smrti častne članice Botaničnega društva Slovenije dr. Nade Praprotnik. Zbrali se bomo v vrtu, kjer je začela in tudi končala svojo poklicno pot. Na dogodku bomo obudili spomine na dr. Praprotnikovo. Pred slovesnostjo se lahko udeležite tudi vodenj, ki ta dan v vrtu potekajo. Več na strani https://www.juliana.pms-lj.si/events/po-scopolijevih-sledeh-2/
Lepo vabljeni, V imenu Prirodoslovnega muzeja Slovenije Špela Pungaršek V imenu Botaničnega društva Slovenije Andrej Podobnik
kot je bilo dogovorjeno bomo junijski botanični večer zamenjali za Čebeljo pot po Ljubljani.
Čebeljo pot so v Mestni občini Ljubljana zasnovali in odprli leta 2015 kot eno od aktivnosti v okviru projekta Zelena prestolnica Evrope 2016. Prvotno je bila zamišljena zgolj kot dejanska pot med posameznimi lokacijami povezanimi s čebelarstvom in čebelami v Ljubljani. Skozi participatorni princip dela s posameznimi člani pa se je pokazalo, da je pot veliko več kot le delovni program ali projekt. Postala je sinonim za vse dejavnosti, povezane s čebelami in čebelarstvom v Ljubljani. Zadnja leta poudarjajo pomen vseh čebel, ne le medonosnih.
Člane in članice Botaničnega društva Slovenije bo po Čebelji poti v Ljubljani vodila gospa Maruška Markovčič, ki je zasnovala Čebeljo pot in jo razvija še danes.
Zbrali se bomo 5. junija ob 17. uri v Botaničnem vrtu v Ljubljani, kjer si bomo ogledali Mestni čebelnjak, nato nas bo pot vodila do replike Plečnikovega čebelnjaka na Grajskem hribu in sprehodili se bomo po delu poti v središču mesta. Sprehod bo trajal približno 2 uri, ne glede na vreme.
EKSKURZIJA JE PRESTAVLJENA NA SEPTEMBER! Točen termin vam javimo še pred poletjem.
Zapustila nas je naša častna članica dr. Nada Praprotnik. Njeno življenje je bilo povezano z botaniko. Z rastlinami in z botaniki. Botaniki sodobniki in botaniki, ki jih že davno ni več, a na njihovem delu temelji botanika v Sloveniji. V intervjuju je pred leti povedala, da si se že v osnovni šoli odločila, da bo študirala botaniko. Kot bi si želela pridobiti čim širše znanje, si je za diplomsko delo izbrala floristično nalogo in raziskala rastlinstvo Vrtače v njej tako ljubih Karavankah, za magistrsko nalogo sistematsko problematiko muškatnega kamnokreča, z doktorsko dizertacijo pa je stopila na področje fitogeografije in raziskala ilirski florni element v Sloveniji. Široko znanje ji je omogočalo plodno delovanje na delovnem mestu kustosinje za botaniko v Prirodoslovnem muzeju, kjer je začela in tudi končala svojo službeno pot.
Bila je aktivna v našem društvu in že prej v Botanični sekciji Društva biologov, ki je že od sredine osemdesetih let preteklega stoletja prirejala letna srečanja slovenskih botanikov. Ne samo z udeležbo, na teh srečanjih je dr. Nada Praprotnik večkrat sodelovala s predstavitvijo svojega dela. Ideja o ustanovitvi Hladnikie, botaničnega glasila, se je rodila prav na enem od teh srečanj. Na poskusni številki, številki 0, ki je bila izdana v majhnem številu izvodov in bila predstavljena na letnem srečanju v Mariboru leta 1993, je tudi njen podpis. Bila je članica uredništva pri prvih dveh številkah in glavna urednica naslednjih osmih številk glasila. Leta 1994 so bila obujena mesečna predavanja – sedaj botanični večeri in prvo predavanje o botaničnih zanimivostih Karavank je imela dr. Nada Praprotnik.
Neprecenljiv je njen prispevek k raziskavam botanične zgodovine v našem prostoru. S proučevanjem arhivskih virov je izbrskala prenekatero podrobnost iz življenja in dela starejših generacij botanikov. S svojim poljudnim in hkrati strokovnim pisanjem o botaniki je skrbela za popularizacijo botanike tako pri najmlajših kot širše.
Za njeno znanstveno, strokovno delo, poljudnoznanstveno pisanje s ciljem popularizacije botanike, za prispevek k razvoju in delu društva jo je Botanično društvo Slovenije leta 2018 imenovalo za svojo častno članico. To je bila majhna oddolžitev za vse, kar je naredila za slovensko botaniko.
Gospe Nade Praprotnik ni več med nami, ostaja pa njeno delo, ki bo navdih tistim, ki smo, in tistim, ki prihajajo. Naj počiva v miru na vznožju Karavank, katerih rastlinstvo je imela tako zelo rada.