Izdajo 21. številke biltena so finančno omogočili Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ŠOLT, Društveno stičišče – STIKS, ŠOU v Ljubljani, Študentski kampus in izdajatelji.
Špela Pungaršek, Jože Bavcon & Igor Dakskobler – Bibliografija dr. Nade Praprotnik (ob njeni 70-letnici) Dominik Petko & Tinka Bačič – Podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) – ponovno najdena v Sloveniji Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea
EN:
Špela Pungaršek, Jože Bavcon & Igor Dakskobler – Bibliography of Dr. Nada Praprotnik (on the occasion of her 70th anniversary) Dominik Petko & Tinka Bačič – Subterranean Clover (Trifolium subterraneum L.) – found again in Slovenia Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea
Wraberjev dan, ki je potekal v soboto, 5. novembra 2022, se je po petih letih ponovno odvijal na Obali. V svojih novih prostorih so nas gostili kolegi Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Dan smo pričeli z nagovorom Žive Fišer, ki nas je pozdravila v imenu gostiteljev, in predsednika BDS Andreja Podobnika. Predsednik je podelil dve društveni priznanji, ki sta šli letos v roke prizadevnih mladih kolegic Tine Fabijan in Valentine Stojilkovič, ki že leta skrbita za izvedbo Tekmovanja v poznavanju flore, prav tako pa smo čestitali prisotnim kolegom, ki so ali še bodo v letošnjem letu praznovali okrogle obletnice rojstva.
Temu so sledila predavanja. Marija Kravanja je predstavila raznolikost sladkega mlečka (Euphorbia dulcis), Božo Frajman pa je prikazal, kaj DNA razkriva o evoluciji kranjskega mlečka (Euphorbia carniolica). Boštjan Surina je pojasnil vzroke in posledice fragmentacije rastišč kratkozobe kadulje (Salvia brachyodon). Sledil je krajši odmor, ki smo ga nadaljevali s predavanjem Simone Strgulc Krajšek o 2 vrstah invazivnih barvilnic in preverjanjem, na kakšen način kaljivost semen pojasni uspešnost njunega širjenja. Robi Logar je analiziral heterostilijo pri kranjskem jegliču, Špela Pungaršek pa je predstavila življenje in delo kranjskega Linneja – Joannes Antoniusa Scopolija. Po kosilu smo nadaljevali še s 3 predavanji – Branka Ravnjak je spregovorila o projektu LIFESeedforce, pri katerem zbirajo semena za obnovo in okrepitev populacij ogroženih vrst rastlin, Peter Glasnović je prikazal, kako raznolikost in tipologija rabe tal pojasnjujeta pojav tujerodnih rastlin v zavarovanem območju – v Krajinskem parku Strunjan. Za zaključek pa nam je Nejc Jogan postavil vprašanje, ali nam širjenje C4 trav kaj sporoča.
V odmorih za kavo in med okusnim kosilom, ki je bilo organizirano znotraj fakultete, je bilo obilo priložnosti za medsebojna druženja in pogovore. V enem od odmorov so nas gostitelji popeljali tudi na ogled novih prostorov – laboratorijev, vajalnic, predavalnic in prostora za herbarij. Srečanje smo zaključili zgodaj popoldne in nekateri udeleženci so si vzeli še čas za teren na obali.
Prijazno vabljeni na Wraberjev dan 2022, ki bo v soboto, 5. 11. 2022, v prostorih Univerze na Primorskem, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.
Dobimo se ob 9. uri, program pa bo skupaj z odmori za kavo in kosilom trajal do približno 15. ure.
Zaradi naročila kosila vas vljudno prosimo, če lahko svojo udeležbo do srede, 2. 11. 2022, potrdite na naslednji povezavi: https://forms.gle/LXr1k9DTmmhj4JzWA
Z lepimi pozdravi in v pričakovanju našega srečanja,
Andrej Podobnik, predsednik Botaničnega društva Slovenije ter Peter Glasnović in Filip Küzmič v imenu organizatorjev
V soboto, 1. oktobra 2022, smo popisovali rastlinstvo v kvadrantu 9854/2. Bilo nas je sedem, vodil nas je Nejc Jogan. Sprva oblačno vreme se je kmalu začelo jasniti.
Najprej smo pregledali ruderalne rastline v vasi Blagovica in bližnji okolici. Tu smo naleteli na večje število invazivnih vrst, ob potoku nad vasjo celo okrasni grm (Philadelphus coronarius) in drevo cigarovec (Catalpa bignonioides). Tu je rasla tudi redkejša praprot, navadna peruša (Matteuccia struthiopteris). Na gojenih travnikih so pocvetavale nekatere zelnate rastline. Nato smo zavili v gozd z drevesnimi vrstami in praprotmi. Podlaga v tem delu terena je skrilavec in je zato tudi večina rastlin kisloljubnih.
Drugi del popisovanja smo opravili na vršnem delu Limbarske gore. Tam so tla karbonatna, pokrajina pa skoraj kraška, kar se kaže tudi pri rastlinstvu. Na suhih travnikih smo našli značilne rastline, kot so panonski osat (Cirsium panonnicum), mali talin (Thalictrum minus), materina dušica (Thymus sp.), poljski grintavec (Scabiosa triandra), gorski silj (Peucedanum oreoselinum), kartavžar (Dianthus carthusianorum), gredljati luk (Allium carinatum subsp. carinatum), jacquinov jetičnik (Veronica jacquinii), prava lakota (Galium verum) itd. Na gozdnem robu je raslo tudi nekaj kukavičevk; prepoznali smo širokolistno močvirnico (Epipactis helleborine agg.) ter bledo in rdečo naglavko (Cephalanthera damasonium in C. rubra).
Med grmi so tukaj prisotni navadni in enovrati glog (Crataegus laevigata in C. monogyna), razkrečena in čistilna kozja češnja (Rhamnus saxatilis in R. cathartica), češmin (Berberis vulgaris), črni trn (Prunus spinosa), dobrovita in brogovita (Viburnum lantana in V. opulus), v gozdu tudi širokolistna in bradavičasta trdoleska (Euonymus latifolia in E. verrucosa), navadni in njivski šipek (Rosa canina in R. arvensis) ter alpski nagnoj (Laburnum alpinum). Na bližnji njivi so rasli pleveli, kot je njivska vijolica (Viola arvensis), pasje zelišče (Solanum nigrum), drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora) in drugi. Ob poti smo videli še precej redek navadni grobeljnik (Alyssum alyssoides), od drugih zanimivosti pa tudi nekaj bogomolk. Skupno smo popisali 295 vrst rastlin.
