Botanično društvo Slovenije je letošnji Wraberjev dan organiziralo skupaj s Triglavskim narodnim parkom. Nekaj čez trideset botanikov se nas je zbralo v soboto, 9. 11. 2024, v Infocentru Triglavska roža Bled. Wraberjev dan 2024 je v tem letu že druga letošnja aktivnost društva, ki je potekala v sodelovanju z našim edinim narodnim parkom – Triglavskim narodnim parkom, saj smo v juniju skupaj z njimi pripravili ekskurzijo vdolino Radovne.
Prvi del dogodka je povezoval Filip Küzmič, ki je bil zadolžen za organizacijo dogodka. Predsednik Botaničnega društva Andrej Podobnik je v pozdravnem govoru izpostavil, da je prof. dr. Tone Wraber, po katerem se naša srečanja imenujejo, rad zahajal v Julijske Alpe, tu raziskoval in s tem prispeval k poznavanju flore in vegetacije tega območja. Povedal je, da letos mineva tudi 100 let od ustanovitve Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer, ki je bil predhodnik današnjega TNP.
V imenu parka nas je pozdravil Sašo Horvat, vodja naravovarstvene nadzorne službe TNP. Spregovoril je o pomenu parka in se tudi že navezal na lavdacijo, ki je sledila. Nejc Jogan je predstavil izjemnega naravovarstvenika, botanika in popularizatorja znanosti Petra Skoberneta. Zapis v počastitev njegove sedemdesetletnice bo objavljan v 54. številki revije Hladnikia, obeta pa se tudi obširnejši intervju s slavljencem v reviji Trdoživ. Predsednik društva nas je spomnil tudi na 80-letnico Marinke Pertot, tržaške Slovenke, biologinje, botaničarke, pedagoginje in kulturne delavke, ki je bila pomemben most med italijanskimi in slovenskimi botaniki – uspešno je sodelovala z obojimi. Lavdacija izpod peresa Igorja Dakskoblerja bo prav tako objavljena v 54. številki Hladnikije.
Sledilo je prvo predavanje z naslovom »Potonike, Kras in vrtače«avtorjev Aljaža Jakoba in Andraža Čarnija. Aljaž Jakob je spregovoril o potonikah, karizmatičnih kraških rastlinah, in njihovi povezavi z vrtačami, ki zaradi svoje oblike ustvarjajo posebne in raznolike življenjske razmere. Te omogočajo, da se na zelo majhnem območju hitro menjajo vrste in združbe, in bi v prihodnosti lahko služile kot zatočišče za nekatere rastlinske vrste, ki bi se s širšega območja morale umikati zaradi podnebnih sprememb. Napovedal je, da bo tehnologija LiDAR (angl. Light Detection And Ranging) verjetno omogočila natančnejše modele razširjenosti vrst in tudi odkrivanje potencialnih refugijev ob velikih spremembah. Tanja Menegalija nam je predstavila aktivnosti projekta Life for seeds v Triglavskem narodnem parku, v predavanju z naslovom »Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ«. Partnerji projekta so DOPPS (vodilni partner), Kmetijski inštitut Slovenije, Krajinski park Goričko, Notranjski regijski park ter TNP, cilji projekta pa so med drugim vzpostavitev semenske banke za značilne vrste treh evropsko pomembnih habitatnih tipov, obnova določenih površin travnikov na sedmih območjih Natura 2000 ter oblikovanje s tem povezanih ukrepov.O vplivu poliploidije na razširjenost in morfologijo cipresastega mlečka (Euphorbia cyparissias) je predavala Špela Pungaršek (soavtor prispevka: Božo Frajman). Rezultati raziskave so pokazali, da je poliploidizacija pri cipresastem mlečku olajšala kolonizacijo novih območij, da se citotipi ne razlikujejo po višinski razporeditvi in da med njimi (skoraj) ni morfoloških razlik.
Naravovarstveno dragocene rezultate raziskav dišečega luka (Allium suaveolens) na Cerkniškem jezeru nam je ob čudovitih fotografijah predstavil Jošt Stergaršek (soavtorji: Rudi Kraševec, Primož Žižek, Tina Klemenčič in Tomaž Jančar). Za vprašanja in kratko diskusijo je bilo komaj dovolj časa.
Med krajšim premorom smo se okrepčali s klepetom, kavo, prigrizki in imenitnimi domačimi jabolki, s katerimi nas je pogostil naš član Branko Anderle (hvala!). Ogledali smo si razstavo »Joannes Antonius Scopoli, izjemni glasnik naravoslovja na Slovenskem«, ki jo je Prirodoslovni muzej Slovenije pripravil ob 300. obletnici njegovega rojstva in je v tem času ravno gostovala v prostorih Infocentra Triglavska roža Bled. Nato se je začel drugi sklop strokovnih predavanj, ki ga je povezovala Branka Trčak.
Nejc Jogan v predavanju »Flajšmanov seznam po 180 letih« kritično obravnaval življenje in delo Andreja Fleischmanna (Beričevo, Dol pri Ljubljani, 1804 – Ljubljana, 1867), ki je v Botanični vrt v Ljubljani prišel kot Hladnikov vajenec leta 1819, postal vrtnar in Hladnikov spremljevalec na njegovih ekskurzijah ter po odhodu Hladnikovega naslednika I. N. Biatzovskega leta 1850 prevzel vodstvo vrta. Darja Kopitar nam je predstavila zanimive rezultate svoje magistrske naloge, ki jo je pod mentorstvom Simone Strgulc Krajšek in Maje Zagmajster izdelala kot zaključek študija Ekologije in biodiverzitete na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (poleg avtorice, mentorice in somentorice je bil soavtor predavanja tudi Alen Mangafić). Naslov predavanja je bil »Analiza razširjenosti evropske gomoljčice (Pseudostellaria europaea) na območju Slovenije«.
Ob prispevku avtorjev Filipa Küzmiča, Urbana Šilca, Jošta Stergarška, Primoža Žižka in Branka Vreša smo se razveselili najdbe nove vrste v Sloveniji – rožnatocvetne metuljnice močvirskega grahorja (Lathyrus palustris) in se spraševali, kako je mogoče, da je tako lepa cvetlica pri nas tako dolgo ostala spregledana.
V nadaljevanju nas je Urban Šilc (soavtorja Sanja Behrič in Branko Vreš) seznanil z novima kisloljubnima združbama zveze Nardo-Agrostion tenuis v Sloveniji, sledilo je predavanje Špele Pungaršek, Mojce Jernejc Kodrič, Teje Knapič, Matije Križnarja in Simone Strgulc Krajšek o Simonu Robiču (1824–1897). Avtorji so ga ljubeznivo poimenovali srčni naravoslovec, saj je ves svoj prosti čas namenil raziskovanju narave. Letos obeležujemo 200-letnico rojstva tega predanega naravoslovca, botanika, mikologa, entomologa, malakologa, geologa, jamarja in speleologa, ki je bil po poklicu duhovnik. Nasmejali smo se njegovim iskrivim in pronicljivim domislicam, ki jih je delila z nami predavateljica Špela Pungaršek, in mu pritrjevali ob retoričnem vprašanju »Kaj bolj mehča in žlahtni srce, kaj bolj razvedruje pamet, kakor pečanje s prirodo?«. Veselimo se njemu posvečene razstave v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Zadnje predavanje na Wraberjevem dnevu 2024 je bilo posvečeno zavarovanim vrstam mahov v Triglavskem narodnem parku – predstavila jih je Simona Strgulc Krajšek. Izvedeli smo, da v TNP uspeva čez trideset vrst zavarovanih vrst mahov (od tega 26 vrst šotnega mahu), nekatere med njimi pa lahko prepoznamo že s prostim očesom.
Ob zaključku se je društvo s šopkom zahvalilo mag. Tanji Manegalija in TNP za sodelovanje pri organizaciji našega srečanja. Zahvalili smo se tudi naši članici Metki Škornik, ki je dolga leta vodila botanične večere na Gimnaziji Bežigrad, z upokojitvijo na začetku šolskega leta 2024/25 pa je to nalogo predala mlajšemu kolegu Gregorju Križu. Želimo mu uspešno delo! Napovedan je bil tudi že naslednji Wraberjev dan, ki bo v Ljubljani, v Biološkem središču. Predsednik društva se je zahvalil še vsem predavateljem, ostalim sodelujočim in udeležencem ter nas povabil k razmisleku o morebitnih strokovnih prispevkih za naslednje srečanje. Botanični pogovori so se nadaljevali pri kosilu in se prijetno zavlekli v popoldan.
Zapisala: Tinka Bačič
Fotografije: Toni Štamcar in Jože Lango
